Orientacija z
dvema ušesoma

Orientacija zahvaljujoč usmerjenemu sluhu

Usmerjeni oz. binauralni sluh je sluh z dvema ušesoma. Isti zvok tako sprejemata levo kot desno uho hkrati. Naši možgani nato obdelajo dohodne signale in jih združijo v celoten slušni vtis. Dva različna signala nam omogočata oceno, iz katere smeri prihaja zvok.

“V ta namen naš organ sluha preračunava razlike v potovalnem času zvočnega signala in razlike pri nivoju zvoka,” pravi Clemens Amon, akustik v raziskovalni skupini Intelligent Acoustic Solutions pri Joanneum Research v Gradcu. Po eni strani je pomembno, kako glasen signal prispe v obe ušesi, po drugi strani pa, v kakšnem časovnem intervalu se to zgodi. »Samodejno premikamo glavo in tako premaknemo svoj položaj glede na vir zvoka,« pojasnjuje Amon. Že najmanjši premiki nam lahko namreč pomagajo, da natančneje določimo smer zvoka.

Največja zmogljivost možganov

Naši možgani pri tem ponovno dokazujejo svojo neverjetno sposobnost. Zaznamo že časovno razliko samo desetih mikrosekund – to je 0,00001 sekunde. V idealnem primeru je smer hrupa lahko locirana z natančnostjo ene stopinje. Ta natančnost pa je odvisna tudi od položaja vira zvoka.

Po drugi strani pa ni tako enostavno ugotoviti, ali hrup prihaja od spredaj ali od zadaj. Tu nam lahko pomaga uhelj. Zaradi svoje asimetrične oblike se zvoki, ki prihajajo od spredaj, slišijo drugače kot tisti, ki prihajajo od zadaj. »Naši možgani analizirajo dohodni signal. S pomočjo naših izkušenj lahko nato ugotovimo, ali je vir hrupa pred nami ali se nahaja za nami,« pravi izkušeni avstrijski raziskovalec iz Joanneum Research.

Usmerjeni sluh: učni proces?

Medtem ko je človeški slušni organ fizično razvit že zelo zgodaj, znanstveniki verjamejo, da je treba kasneje usmerjeni sluh do določene mere tudi trenirati. Ne nazadnje imajo procesi v možganih zelo pomembno vlogo. Strokovnjaki pa niso enotnega mnenja o tem, kako izrazito in od kdaj otroci pridobijo sposobnost usmerjenega oz. binauralnega sluha.

Znanstveniki domnevajo, da se natančnost usmerjenega sluha sčasoma povečuje, kar je izraziteje zlasti v prvih letih otrokovega življenja. Po mnenju razvojnih psihologov je natančen usmerjen sluh možen šele pri osmem letu starosti. Psihologi, specializirani za dogajanje v prometu, to sposobnost pripisujejo le otrokom oziroma najstnikom, starejšim od 14 let. Šolarji namreč pogosto še ne znajo presoditi, ali se jim avtomobil na cesti približuje ali oddaljuje.

S tem vprašanjem se trenutno ukvarjajo tudi znanstveniki z Inštituta za slušno tehnologijo in avdiologijo na Univerzi Jade. Razvili so inovativni diagnostični sistem, s pomočjo katerega naj bi v naslednjih treh letih pridobivali nova znanja v več nemških univerzitetnih bolnišnicah. Z njegovo pomočjo strokovnjaki raziskujejo, ali je binauralni oz. usmerjeni sluh odvisen od starosti in kako se lahko usmerjenega sluha oz. te sposobnosti naučimo. Po besedah ​​raziskovalke Katharine Schmidt so pri tem zelo pomembni tudi izlivi iz bobnične votline, tako imenovani timpanični izlivi, ki se pogosto pojavljajo pri majhnih otrocih kot posledica vnetja.

Izguba sluha – težava za binauralni sluh

Na sposobnost lociranja virov hrupa lahko močno vpliva okvara sluha. Usmerjeni sluh je (skoraj) nemogoč samo z enim zdravim ušesom. Toda tudi z dvema popolnoma zdravima ušesoma lahko proces staranja oteži binauralni sluh. Ker je visoko frekvenčna izguba sluha skozi čas skoraj neizogiben pojav, lahko to močno oteži zaznavanje šumov in orientacijo v prostoru.

Pri tem so lahko v veliko pomoč sinhronizirani slušni aparati, ki jih nosite tako na levem kot na desnem ušesu. Pri tem slušna aparata komunicirata in analizirata dohodni hrup in vire hrupa. Signali se nato v medsebojni koordinaciji ojačajo ali oslabijo. Ta tehnologija se imenuje binavralna povezava ali binavralna sinhronizacija. Tako se ustvari prostorska zvočna slika, s katero je mogoče bolje locirati hrup v prostoru, ga oslabiti in poudariti govor. Osebe z okvaro sluha si lahko na ta način povrnejo razumevanje slišanega in s tem se jim dvigne kvaliteta vsakdanjega življenja.