Prihodnost v ušesu

Povsem vseeno je, ali želimo svojemu bližnjemu poslati kratko sporočilo, si naložiti zadnje novice ali si na potovanju olajšati iskanje s pomočjo navigacije – pametni telefoni so postali v našem življenju nepogrešljivi. Že v tem letu bo po oceni svetovalnega podjetja Deloitte na svetu v uporabi 800 milijonov pametnih telefonov. Do konca leta 2023 pa bo več kot 90 odstotkov odraslih v industrijsko razvitih državah uporabljalo pametni telefon.

Bistvo vsega je, da se je funkcionalnost mobilnega telefona v zadnjih letih močno razvila. Iz preproste naprave za telefoniranje je nastalo praktično komunikacijsko sredstvo – multimedijski spremljevalec v vsakdanjem življenju. Podobno kot slušni aparati: tudi tukaj je razvoj prinesel visokotehnološke naprave z vedno večjim številom funkcij. Digitalni slušni aparati so že dolgo standard, brezžična povezava je sedanjost.

Prenos neposredno v uho

Bluetooth omogoča, da lahko sodobne slušne aparate brez težav povežemo s pametnim telefonom – ta tehnologija že danes omogoča ljudem, ki uporabljajo slušne aparate, nešteto možnosti. Tako lahko mnoge slušne aparate povsem enostavno s pomočjo posebnih aplikacij krmilimo preko pametnega telefona: od izbire glasnosti do najnatančnejših nastavitev.

Poslovno ali zasebno – dogajanje se zaradi bluetooth tehnologije odvija neposredno v ušesu. “S takšnimi slušnimi aparati ni omogočeno samo prijetno telefoniranje, lahko na primer poslušamo tudi glasbo. Zvok je v stereo tehniki prenesen neposredno v uho. Motečih zvokov iz okolja pa ne slišimo več,” pojasni Neurothov produktni strokovnjak Christian Pelzmann.

Slušni aparati kot prevajalci ipd.

Najnovejša tehnologija slušnih aparatov, ki so danes že na tržišču, pa zmore veliko več, kot je brezžična bluetooth povezava s pametnim telefonom – povežejo se lahko namreč tudi z navigacijo in celo z gospodinjskimi aparati. Ko je pralni stroj na primer končal program za pranje, dobimo sporočilo v obliki akustičnega signala. “Slušni aparati so v zadnjih letih postali veliko več kot le pomoč pri slabšem sluhu. Postajajo vseobsegajoča rešitev pri komunikaciji,” pojasni Pelzmann.

Tudi posebne aplikacije za prevajanje jezika že dolgo niso več znanstvena fantastika: Če sogovornik govori v moj pametni telefon, slišim s pomočjo svojih slušnih aparatov povedano že ustrezno prevedeno. V bližnji prihodnosti bodo lahko slušni aparati to funkcijo opravili sami – ko bodo imeli dovolj prostora za shranjevanje.Z inovacijami, kot je možnost prevajanja, se ukvarjajo med drugimi tudi na nemškem raziskovalnem oddelku univerze v Oldenburgu. Njihov cilj je, da slušni aparati ne bi bili samo vedno manjši in zmogljivejši, temveč predvsem vedno pametnejši. Tako naj bi bilo v prihodnje celo mogoče, da bi s slušnimi aparati upravljali samo s pomočjo svojih misli. Kaj to pomeni? Slušne aparate osredotočiti samodejno samo na to, kar želi njihov uporabnik slišati oziroma razumeti – ampak tega ne storijo na osnovi akustičnih vplivov, ampak na osnovi možganskih valov, ki ga analizirajo in predelajo.

Narava je vedno bliže

Jörg-Hendrik Bach, vodja raziskovalnega oddelka in razvoja pri HörTech v Oldenburgu – centra, pristojnega za tehnologijo slušnih aparatov – razloži ta eksperiment: “Tukaj je v ospredju intuitivno upravljanje. V določeni govorni situaciji, v katero je vključenih več ljudi, lahko na podlagi možganskih valov uporabnika slušnega aparata ugotovimo, na katerega sogovornika se trenutno osredotoča. Ko pa imamo podatke, kateremu pogovoru bi želel uporabnik slušnega aparata slediti, se lahko slušni aparati samodejno usmerijo v to smer. ” O prvih rezultatih nam že lahko povedo nekoliko več: “Ekspertna skupina ljudi iz univerze
v Oldenburgu je že dosegla, da so vse skupaj miniaturizirali. Veliko kapo z elektrodami, ki jih mora nositi testna oseba, smo uspeli zamenjati z majhnim delom iz plastike, ki si ga lahko testiranec prilepi za uho,” pojasni raziskovalec.

Čeprav se vedno pogosteje vse vrti okrog tehnologije, je zvok s slušnimi aparati vedno naravnejši – tukaj sledimo naslednjemu motu: Slišati tako kot prej z jutrišnjo tehnologijo. Najnovejši slušni aparati omogočajo na primer, da naš glas, ki ga najpogosteje ne želimo slišati, zveni tako naravno, kot ni še nikoli prej. “Naravi se vedno bolj približujemo,” razloži Neurothov akustik za sluh Pelzmann. “Uporabniki slušnih aparatov imajo že danes zaradi bluetooth povezave v določenih vsakdanjih situacijah številne prednosti. Izhajam pa iz tega, da bo v prihodnje razvoj na tem področju še hitrejši.”