Home
Sluh in izguba sluha
Vrste & vzroki za naglušnost

Vrste & vzroki za naglušnost

Zakaj več ne slišimo dobro

Če slabo slišimo, še ne pomeni takoj, da slišimo tišje. Pogosteje se zgodi, da povedanega ne slišimo dobro, ker se sčasoma izgubijo določeni zlogi oziroma frekvence. V mnogih takšnih situacijah so prizadeti ljudje preobremenjeni in glede na njihov temperament reagirajo z jezo, strahom, so razdraženi ali zlovoljni. Vse to pa sploh ni potrebno – slušni aparati lahko vrnejo izgubljene tone in s tem velik delež kvalitete v vsakdanje življenje.

Dogovorite se za termin
Die perfekte Welle

Kako nastane naglušnost

Razlikujemo med naglušnostjo, ki nastane zaradi motnje pri prevajanju zvoka, in tistimi, ki temeljijo na zaznavanju zvoka. Naglušnost, ki nastane zaradi motnje pri prevajanju zvoka, je pogosto mehansko pogojena, na primer zaradi ušesnega masla. Najpogostejša oblika naglušnosti, naglušnost zaradi starosti, pa sodi k naglušnosti zaradi ne zaznavanju zvoka.

Naglušnost zaradi starosti

Eden najpogostejših vzrokov za naglušnost je starost oziroma se naglušnost najpogosteje pojavi v starosti. Pri tem so dlačice čutnice v notranjem ušesu zaradi obrabe poškodovane in se zlomijo. Tako več ne morejo zvoka pošiljati naprej in sluh je vedno slabši. Od ca. 40. leta starosti se sluh kontinuirano slabša. Ta vrsta naglušnosti ni takoj prepoznana, saj postanejo zvoki enostavno vedno tišji. Hrup in pogovori postanejo nejasni, zdi se celo, da so “zabrisani”.

Naglušnost zaradi hrupa
Dalj časa trajajoča obremenitev s hrupom, ki doseže več kot 85 decibelov, na primer v industrijskih obratih ali pri glasnem prometu, skoraj zagotovo pripelje do naglušnosti zaradi prevelikega hrupa. Celo posamezne situacije, ko je glasnost zelo velika, kot je na primer pok v neposredni bližini ali vzletanje letala, lahko povzročijo nepopravljivo škodo. Tako kot pri naglušnosti zaradi starosti so tudi v tem primeru poškodovane dlačice v notranjem ušesu, ki zvoka več ne morejo posredovati naprej.

Naglušnost zaradi prevajanja zvoka ali zaradi občutljivosti za zvok
Tudi bolezni ali nesreče lahko povzročijo izgubo sluha, na primer vnetja srednjega ušesa, zlom koščice ali infekcijske bolezni, na primer rdečke ali mumps. V teh primerih govorimo o naglušnosti zaradi prevajanja zvoka ali zaradi zaznavanja zvoka. Pri naglušnosti zaradi prevajanja zvoka gre za oviranje mehanskega prevajanja zvoka v zunanje dele ušesa ali v srednje uho.  Za to so krive redne bolezenske spremembe bobniča ali zoženje sluhovoda, vnetja itd. Pri naglušnosti zaradi ne zaznavanja zvoka (senzonevralna izguba sluha) nastane škoda vedno v notranjem ušesu ali včasih tudi pri slušnem živcu, ki vodi v možgane. Vzroki za naglušnost so lahko med drugim visoka starost (naglušnost zaradi starosti), hrup, vnetja notranjega ušesa, infekcijske bolezni ali Menierova bolezen, ki jo povzroča motnja notranjega ušesa. Ne nazadnje pa tudi obolenje notranjega ušesa, pri katerem pride do občutka tiščanja v ušesu, več ur trajajoča vrtoglavica, slabost in bruhanje ter vedno močnejša naglušnost prizadetega ušesa. Pogosto se bolezen prične z motnjami pri nizkih tonih in z znaki pritiska v ušesu, nato pa se pojavi prva vrtoglavica.

Tinnitus
Tinitus (imenujemo ga tudi zvonjenje ali šumenje v ušesih) je pojav, pri katerem oseba sliši zvok, ko dejansko ni prisoten zunanji izvor zvoka. Težava se z leti pojavlja pogosteje, še posebej po 60. letu starosti, in je povezana z blago izgubo sluha. Tinitus ni bolezen, temveč simptom – je posledica nekega osnovnega, običajno manj resnega zdravstvenega stanja. Vendar pa ti zvoki lahko poslabšajo zbranost in povzročajo nespečnost. V resnih primerih lahko tinitus povzroči stres, zaskrbljenost ali depresijo. Zelo težko je pri tinitusu najti vzrok za nastanek.

Stopnje naglušnosti

Sposobnost, da lahko slišimo, definiramo z dvema enotama: višino tona in glasnostjo. Višino tona (frekvenco) merimo v hercih (Hz), skupno slušno območje je običajno med 20 in 20.000 Hz. Najbolj senzibilno reagira naš sluh na frekvenčno območje od 500 do 4000 Hz – to je območje človeškega govora. Kar zadeva glasnost – merimo jo v decibelih (dB) – je prag za neprijetno občutenje 95 do 100 dB. Vse, kar je glasneje od tega, že zahteva uporabo ustreznih izdelkov za zaščito sluha. S tema enotama se določa slišna meja ali prag slišnosti, ki je spodnja meja, pri kateri človeško uho zazna zvok. Zaznavanje zvoka pa je odvisno tudi od frekvence oz. višine tona. Človek zaznava zvok v območju med 12 Hz in 20 kHz. Najbolje pa zaznava zvok pri frekvenci okrog 2000 Hz, kjer je meja slišnosti pri 0 dB. Če raven zvoka/hrupa povečamo za 10 dB, bo občutek glasnosti v povprečju podvojen. Meja bolečine je pri približno 120 dB. Na podlagi tega delimo naglušnost na pet stopenj:

Normalen sluh: Normalna komunikacija poteka v območju do 20 dB.

Rahla naglušnost: komunikacija poteka v območju od 20 dB, kar pomeni, da na primer tiktakanja ročne ure in šumenja listja akustično več ne zaznamo. Ljudje s to stopnjo naglušnosti slišijo v območju od 25 do 40 dB.

Srednje močna naglušnost: komunikacija poteka v območju od 40 dB, kar ustreza na primer osnovnim zvokom v stanovanjskem območju. Ljudje s to stopnjo naglušnosti slišijo v območju od 40 do 60 dB.

Močna naglušnost: komunikacija poteka v območju od 60 dB. Ljudje s to stopnjo naglušnosti običajno glasnemu pogovoru več ne morejo slediti.

Težka naglušnost: začne se pri izgubi sluha, ki je večje od 80 dB. Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora sploh ne more slišati, prav tako ne glasne glasbe in zvokov z avtoceste – praktično ničesar ne sliši, je gluha.

Diagnoza & pomoč

Za odpravo počasi nastajajoče izgube sluha je zelo pomembno, da izberete zdravnika, specialista otorinolaringologije, ki mu popolnoma zaupate. Glede na vzroke za nastanek vaše naglušnosti lahko namreč različne terapije pomagajo pri zaščiti vašega sluha in preprečevanju nadaljnjega slabšanja sluha – da boste lahko tudi v prihodnje še slišali in sodelovali pri pogovoru. Pri diagnosticirani naglušnosti pa je zelo pomembno, da se pravočasno oskrbite s slušnimi aparati.

Imate občutek, da slabo slišite?

Ali imate v družini oziroma v krogu prijateljev koga, ki pogovore le s težavo spremlja? Neobvezujoč test sluha v najbližjem Neurothovem slušnem centru lahko pojasni stanje vašega sluha ali stanje sluha vašega prijatelja ali sorodnika. Naši slušni akustiki vam bodo z veseljem pomagali in svetovali!

 

Dogovorite se za termin
Icon Floater